MENI

Vzporedni mehanizem globoke države

Kar je bilo prikrito, se je razkrilo;  
knjiga o pošastnem udbovskem sistemu vzporedne ekonomije in omrežjih, ki so ugrabila državo.

O knjigi

Vzporedni mehanizem globoke države

Vzporedni mehanizem

Knjiga zajema obdobje med letoma 1945 in 2020 in razkriva delovanje doslej prikritega vzporednega mehanizma v slovenski ekonomiji. Avtor razkriva doslej neznan svet udbovske ekonomije in vzporednega bančništva, ki se kot hobotnica razpreda po slovenski ekonomiji in se skriva po različnih davčnih oazah vse dokler ne napoči zlom sistema in se vrne v tranzicijo. V knjigi pa vas ne čaka samo tehnologija partijskega kapitalizma temveč tudi podrobne analize bančne pošasti, ki je v drugi bančni sanaciji implodirala z več milijardno škodo. Lahko boste prebrali tudi kako se je konsolidiralo omrežje, ki je postalo tranzicijski zmagovalec in vse o primeru Farrokh, največjemu finančnemu škandalu v slovenski zgodovini.

O avtorju

Rado Pezdir, slovenski ekonomist in publicist.

Avtor knjige Rado Pezdir je ekonomist zaposlen na Univerzi na Primorskem, Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije v Kopru in na Mednarodni fakulteti za družbene in poslovne študije v Celju. Poleg knjige Vzporedni mehanizem globoke države je tudi avtor knjige Slovenska tranzicija med Kardeljem in tajkuni in skupaj z Igorjem Omerzo soavtor knjige Kriminalni temelji NLB in Teritorialne obrambe. Pezdir je kot finančni strokovnjak sodelavec Preiskovalni komisij Državnega zbora in avtor različnih znanstvenih člankov s področja ekonomike tranzicije. Področje njegovega dela zajema tranzicijo, ekonomsko zgodovino, finančne trge in monetarni sistem.

Rado Pezdir

fotografija: Primož Lavre - Reporter

Vsebina

Izseki iz knjige

Leta 1951 je bil Andjelković premeščen v Transjug in je bil tudi formalno pod vodstvom Hlaja. Znotraj podjetja Transjug se je potem oblikovalo novo podjetje Interkont, v katerega so poleg Andjelkovića prerazporedili pripadnike UDV, in začelo se je bolj organizirano državno tihotapstvo. Predmet tihotapstva so bili sedaj poleg cigaret še alkohol, zlato in nakit. V igro pa se je vključil tudi Goli otok, jugoslovansko taborišče, najprej za pripadnike sovjetske linije v jugoslovanski partiji, potem pa za ostale, ki so bili ali pa jih je jugoslovanska oblast enostavno razglasila za oporečnike in nasprotnike sistema. O tihotapskem poslovanju zvezne UDV najbolje priča izjava pripadnika te tihotapske skupine Slovenca Vlada Valenčiča. Izjava je bila dana v Ljubljani, 23. junija 1966, njena lokacija v Arhivu Republike Slovenije pa je ARS 1931, tehnična enota 1404 (ARS 1931, 1404, Izjava Vlado Valenčič 1966, 1 - 7). Valenčič je v izjavi, ki jo je podal UDV, pojasnil (ARS 1931, 1404, Izjava Vlado Valenčič 1966, 1), da se je v Luganu v Švici sestal z Ettorejem Chichelerom, ki je povpraševal o možnosti transporta cigaret in alkohola v sodelovanju z jugoslovanskimi podjetji. Valenčič je ponudbo za posel predstavil Slavku Barti, ki je bil tedaj upravnik taborišča na Golem otoku.

Izsek iz podpoglavja: Djoka Andjelković prvi operativec zveznega tihotapstva

Druga večja epizoda iz vzporednega mehanizma, ki je spremljala Zemljaričevo kariero v času, ko je bil na SDV in izvršilnih funkcijah v Sloveniji in Jugoslaviji, se je odvijala v Casinoju Portorož. Po tedanji zakonodaji so bile igralnice jugoslovanskim državljanom nedostopne, podobno rigorozne omejitve pa so veljale tudi za poslovanje. Vsaka igralnica namreč potrebuje posojilno družbo, ki je pravno formalno ločena od igralnice in katere funkcija je posojanje denarja igralcem. Po pravilu so te posojilne službe vodili Italijani in kot po pravilu so bili ti Italijani pripadniki organiziranega kriminala.
V primeru Casinoja Portorož je bila to Mala del Brenta (ARS 1931, 2597, RTZ 539, 190 - 191). Na kratko pojasnimo, kaj se je v igralnici odvijalo. Igralnica je 20 odstotkov dnevnih prihodkov odstopila posojilni službi (Republiški sekretariat za notranje zadeve 1990g). Ta je potem dve tretjini tega zneska uporabila za kreditiranje igralcev, eno tretjino pa je nakazala na panamsko podjetje International Pleasure Investments, s. a. (Republiški sekretariat za notranje zadeve 1990d). S tem podjetjem je, tako kot s posojilno službo, upravljal Gino Chiesa, Italijan z debelim kriminalnim dosjejem v Italiji, sodelavec SDV in Uprave varnosti zveznega sekretariata za obrambo (ali ponarodelo KOS) (ARS 1931, OD Chiesa Eugenio 15078).

Izsek iz podpoglavja: Janez Zemljarič – prvo podjetniško ime nekdanjih obveščevalcev SDV

Kljub temu se je po dogovoru s Kučanom Kavčič obrnil na Voljča. 27. 6. 1992 je Voljč pristal na Kavčičev predlog. Ob Voljčevi privolitvi je Kavčič nadaljeval operacijo in zapisal svoj naslednji korak: ≫Rigelnik in Gaspari morata prevzeti vlogo ‘trasiranja’ predloga za Voljča pri tedanjem predsedniku vlade Drnovšku, še pred tem pa bi morali s Kučanom, Rigelnikom in Gasparijem rešiti problem tedanjega predsednika uprave banke Slapernika.≪
1. 7. 1992 je sledil sestanek pri predsedniku države Kučanu, kjer je Kavčič povedal, da je Voljč pripravljen postati predsednik uprave banke. 16. 7. 1992 je bil ponoven sestanek med Kavčičem in Kučanom. Ta sestanek je bil že povsem operativne narave, saj sta se sogovornika dogovorila za naslednje korake, navajamo iz dokumenta:
1. V ponedeljek 20. 7. 1992 ali najkasneje v torek 21. 7. 1992 naj bi Kučan opravil pogovor s Slapernikom, na katerem naj bi mu odprto – odkrito povedal, da v dneh do seje upravnega odbora LB, d. d., to je do 30. 7. 1992 postori vse, da bo prepustil mesto direktorja LB novemu kandidatu Marku Voljču. Le-tega naj bi upravni odbor LB potrdil na tej seji kot vršilca dolžnosti direktorja banke.
2. Kučan opravi potem še pogovor z Urošem Slavincem in mu priporoča izpeljavo programa nove zasedbe. V ta namen naj program izvedbe Slapernik v sodelovanju s Slavincem organizira v podrobnostih in tako speljeta načrt imenovanja. Postopek vseh operacij in ustrezne koordinacije naj bi stekel v torek, 28. 7. 1992

Izsek iz podpoglavja: Reformirana partija se razkrije: Operacija Merkur

Ta ukana je namreč ključni element, pravzaprav okno priložnosti, skozi katerega je LHB (pa tudi NLB Interfinanz) lahko izpeljala vzporedno bančno shemo. Dejstvo, da je bila LHB preveč izpostavljena do tveganih trgov, namreč drži, gre za kreditne posle, ki so bili narejeni na področju bivše Jugoslavije. To previsoko izpostavljenost tveganim regijam se je lahko korigiralo tako, da se je takšne terjatve prodajalo, s čimer bi navidezno Prifinovi posli dobili smisel, če seveda ne bi rekonstrukcija pokazala, kdo je iz tega posla profitiral. Pa še nekaj drugega je bilo, kar negira Zakrajškovo logiko. Prvič, ali je normalna situacija, v kateri banka prekomerno napihne svojo izpostavljenost do tveganih regij in potem organizira podjetje, ki s kreditnim vzvodom pri taisti banki odkupuje terjatve, da bi zmanjšali izpostavljenost? In drugič, je morda običajna bančna praksa, da je to podjetje, v našem primeru Prifin, hčerinsko podjetje dolžnika LHB?

Izsek iz podpoglavja: LHB rešuje vzporedno ekonomijo Saftija

17. 5. 2003 je Darko Horvat prek svojega nizozemskega podjetja Aktiva Holdings postal solastnik izraelskega holdinga IDB Holding Corporation, ki je med drugim upravljal tudi z največjo trgovinsko mrežo (Super-sol), ponudnikom mobilne telefonije (Cellcom), eno največjih zavarovalnic (Clal Insurance) in še 153 drugimi izraelskimi podjetji, s čimer je bil eno največjih podjetij v Izraelu. Ker je IDB Holding zaradi ameriške kotacije podvržen poročanju SEC, je iz javno objavljenih poročil razvidno, da je bil Horvat imenovan za enega izmed direktorjev Super-sol, malo kasneje pa tudi za enega od direktorjev podjetja iz skupine IDB Holding, ki se je imenovalo IDB Development. V obratni smeri so se Izraelci preselili v nadzorni svet Aktive Holdings B. V. Prevzem IDB Holding je bil izpeljan v konzorciju s podjetjem Ganden, ki je nastalo skorajda tri leta pred prevzemom IDB. Lastniki Gandena so bili tedaj, po podatkih iz izraelskih baz podatkov, SEC in izraelskih medijev, Horvat z 9,98-odstotnim lastniškim deležem, nekaj družin iz Izraela in ZDA, največji lastnik pa je bila družina Danker. Direktor uprave podjetja Ganden je bil Nochi Danker. Prevzem je bil narejen s pomočjo kreditov. Na izraelski strani je Izraelska centralna banka izdala opozorilo, da naj bodo poslovne banke konservativne in zelo pozorne na tveganja, ki se jim izpostavljajo pri Gandenovem prevzemanju IDB Holdinga. Preden nadaljujemo razpletanje Aktivine hobotnice, se ozrimo v zgodovino in skušajmo odgovoriti na vprašanje, od kod Izraelci v shemi Darka Horvata. Ta zgodba ima svoj prolog.

Izsek iz poglavja: Tranzicijska pidovska pošast iz udbovskega omrežja

Policija je bila s strani UPPD obveščena o sumljivih transakcijah na NLB 19. 11. 2010. To ni prvo obvestilo policiji o zadevi Farrokh, toda pojdimo po vrsti. 19. 11. 2010 je UPPD predal analizo in vse podatke o transakcijah oddelku za finančno kriminaliteto na policiji. Vse skupaj je v roke dobil Simon Golub. Kriminalistu Golubu je uspelo nekaj neverjetnega. V zgolj šestih dneh je uspel ugotoviti, da transakcije niso sumljive in da suma pranja denarja ni. To, da bi Golub v šestih dneh preveril vseh 20.000 prejemnikov po vseh bazah, je seveda neverjetno, in se to dejansko niti ni zgodilo. Če bi se, bi danes policija imela v rokah kaj več kot to, kar ima. Dejansko pa, če odmislimo informacije tujih partnerskih služb, Sove in šopa transakcij iz NLB, policija nima ničesar. Toda takšno delo je na policiji mogoče in Golubova hitrostna analiza je bila za vrh policije popolnoma kredibilna.

Izsek iz podpoglavja: Iranska policija v slovenskih uniformah
7
Poglavij
624
Strani
111
Strani dokumentacijske priloge

Drugi o knjigi

Kritike in ocene

Končno prihaja knjiga vseh knjig, ki razkriva konkretna predvsem finančna ozadja delovanja globoke države. Fascinantno je dejstvo, da avtor knjigo začenja leta 1945 in končuje šele z letom 2020. Ne gre torej samo za razkritja o udbovski ekonomiki, ampak tudi za omrežja, ki so nastala po propadu našega socializma na temelju tajnih partijsko-udbovskih navez oz. so kar nadaljevanje le-teh.

Author image
mag. Igor Omerza publicist in ekonomist

Naročilo

Naroči knjigo Vzporedni mehanizem globoke države

Naročilo knjige

Pošiljanje...
Prišo je do napake. Poskusite ponovno.
Vaše sporočilo je bilo poslano. Hvala za naročilo.

Da, naročam knjigo

CENA

Cena knjige z DDV je 40,00€ +
6,49€ (stroški poštnine, pakiranja in vročanja) pri naročilu ene knjige oz.
7,51€ (stroški poštnine, pakiranja in vročanja) pri naročilu dveh knjig

DOSTAVA in PLAČILO

Plačilo po povzetju in dostava preko Pošta Slovenije.